Razstavišče smo zapuščali nekje okoli osme ure zvečer. Po dogovoru z enim od rediteljev organizatorja pa smo na razstavišču pustili postavljen slovenski tabor. Pse, zastave in ostale stvari pa smo seveda vzeli s seboj in se odpravili v kamp, kjer smo pošteno sprehodili naše pse, jih nahranili in poslali na spanje. Tadeja je poskrbela, da so naši otroci povečerjali in se odpravili spat. Seveda je nato sledila še roštiljada ter ob konkretni pijači debata o sobotnih vtisih. Okrog polnoči smo se odpravili spat, saj je bilo treba v nedeljo zgodaj vstati.

2. Dan / Nedelja

Tudi letos je Slovenski tabor obiskal predsednik bokser kluba Malezije g. Zakaria Hidajat. Nasploh pa je bilo v nedeljo v našem taboru precej bolj živo. Ponovno je sledil žreb sodnikov, katerega sva s Sabino nestrpno spremljala. Tokrat sva Glorijo prvič razstavljala v razredu delovnih progastih samic in sicer v konkurenci 30 prijavljenih samic. Kar se pa tiče žreba sodnikov, najina želja v nedeljo ni bila uslišana.

Žreb sodnikov:

Rumeni samci                          - Rena Pras – Francija

Rumene samice                       - Brigitte Müller – Nemčija Rena Pras – Francija

Progasti samci                         - Fabrizio Censi – Italija

Progaste samice                      - Juan Manuel Rodriguez – Španija

Veterani samice                       - Oliver Erat – Avstrija

Veterani samici                        - Alexander Balashov – Rusija

Začelo se je sojenje in v prvi vrsti se je odvijalo ocenjevanje odprtih razredov. Odprti razred progastih samic je bil najštevilčnejši, saj je bilo v njem prijavljenih rekordnih 73 samic. Tako, da je imela še Glorija precej časa. Medtem, sem vodil Ingino rumeno veteranko Karin, ki je v konkurenci treh samic zasedla prvo mesto, ……v Slovenskem taboru je bilo precej veselo, saj smo Slovenci v tistem trenutku imeli finalistko za defile. Ker je časovno sovpadalo sojenje Ciklona in Nece, sem na Ivovo prošnjo vodil Neco v razredu odprtih progastih samic. Nato je prišel čas, ko sem šel v krog z Glorijo. V krogu je bila gneča, saj si je španski sodnik na kratko ogledal vso konkurenco, nato pa je sledilo ocenjevanje po vrstnem redu kataloških številk. Temperatura ozračja se je gibala okoli 30°C, zato sta bili med ocenjevanjem v krogu le po dve samici. Glorija se je med ocenjevanjem lepo predstavila, brez Sabine in klobase ne gre. Vsi sodniki, ki so sodili v ostalih krogih so že končali z delom, pri nas pa se je po končanem ocenjevanju začel izbor. Odšel sem po Glorijo in jo v teku pripeljal v krog. Na poti do kroga sva švignila mimo italijanskega sodnika Cenzija, ki je že končal s sojenjem in zapuščal območje krogov. V tistem hipu se je Cenzi z vso papirologijo v rokah obrnil za 180° in ni izpustil pogleda z Glorije. V krogu se je ponovno zbrala vsa konkurenca, sledilo je postavljanje samic in tek vseh v konkurenci. Krog je bil zares velik, v teku je bila vseeno takšna gneča, da sva z Glorijo obtičala v sendviču. Sledilo je ponovno postavljanje, sodnik pa nas je začel razvrščati iz enega konca kroga v drugega, pa spet nazaj, tako da niti bog ni vedel, če sva še v igri ali ne. Nato je vodja kroga začel deliti ocenjevalne liste tistim, ki so odpadli. No jaz ga na srečo še nisem dobil in to je pomenilo, da sva prišla v ožji izbor, ki je še vedno štel cca 15 samic. Nato smo ponovno postavljali pse in tekli. Prvega kroga nisva odtekla, kot ga zmoreva, zato sem zmanjšal tempo in si na ta način ustvaril prosto pot pred seboj. Tako sva drugi in tretji krog odtekla kot je treba, pri tem pa sem imel občutek, da sodnik Glorije med tekom sploh ni pogledal. Sodnik je med tekom v sredino potegnil nekaj samic in ponovno nisem vedel ali sva še ostala v igri. V bistvu pa se je razstavljalcem, ki jih je med tekom potegnil v sredino zahvalil za sodelovanje in tako nas je ostala le še peščica v konkurenci za defile. Ponovno smo postavljali pse, sodnik pa je izbiral in v sredino kroga razvrščal samice, kot četrtega je na sredino poklical še mene. Ko smo izbranci za defile zapuščali krog je do mene pristopil sodnik in mi z navdušenjem nekaj v španščini govoril ob tem pa gledal Glorijo.  Tako je Glorija prišla v defile, ob krogu pa nepopisno veselje Sabine in vseh naših, ki so spremljali to napeto dogajanje in držali pesti za Glorijo.